Osnovne informacije
Umetno jezero je nastalo kot zadrževalnik hudourniških vod, predvsem Koprivnice in Jezernikovega grabna.
Z gradnjo 205 metrov dolge pregrade v Ločah nad primestnim naseljem Dobrova so začeli leta 1967 in je trajala vse do decembra 1970. Voda je tako zalila 113 hektarov kvalitetnih kmetijskih površin. Obala je zelo razgibana, z mnogimi jezerskimi zalivi.
Leto izgradnje: 1970
Površina: 113 ha
Največja globina: 15 m
Dolžina obale: 12,1 km
Prostornina: 5,25 mio m 3
Vodozbirna površina jezera: 12 km 2
Dolžina pregrade: 205 m
Višina pregrade: 18,5 m
Nadmorska višina: 264,2 m
O Šmartinskem jezeru
Šmartinsko jezero je po dolžini obale največje slovensko umetno jezero (113 ha površine). Poleg prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode, sta jezero in njegova okolica postala priljubljeno območje za športnike, turiste in sprehajalce. V preteklih desetletjih se je na jezeru zvrstilo že kar nekaj različnih dogodkov in dejavnosti.
Jezero je nastalo z zajezitvijo Koprivnice, ki izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naselju Loče. Ideja, da se jezero uporabi kot rezervat tehnološke vode in kot rezervat za potrebe celjske primestne rekreacije se pojavila že v začetku nastanka jezera. Predvidena urbanizacija je predlagala 3 zaokrožene lokacije, vsaka pa bi bila namenjena specifičnim dejavnostim in uporabnikom.
Jezero nudi veliko športno-rekreativnih možnosti, hkrati pa je okolica jezera primerna tudi za piknike in sprostitev v naravi. Ob sprehajalnih poteh so postavljene lesene klopi, prav tako pa tudi informativne table, na katerih lahko preberete različne informacije o Šmartinskem jezeru.
Vir: https://zac.si/2016/09/08/smartinsko-jezero-in-kolaz-spominov/
Šmartinsko jezero včasih in danes
